APDEJT.si

Izrael je preprečil vstop v Gazo mobilni kliniki, ki je bila preurejena iz papežmobila, ki ga je papež Frančišek uporabljal med obiskom Palestine leta 2014. Vozilo, ki je prispelo v Betlehem, je namenjeno zdravstveni oskrbi bolnikov na vojnem območju, vendar še čaka na dovoljenje za vstop v Gazo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da mora spremenjeni mirovni načrt za Ukrajino odražati 'duha in črko' dogovora, doseženega med predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na srečanju na Aljaski. Lavrov je opozoril, da bi izbris dogovorov s srečanja v Anchorageu iz načrta bistveno spremenil situacijo. Poudaril je, da Moskva pozdravlja vključitev načel iz Anchoragea v načrt.

Kremelj je izjavil, da je mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino dobra osnova za pogovore o končanju konflikta. Tiskovni predstavnik Kremlja je zagotovil, da je Rusija pripravljena na diplomatsko rešitev spora in da je udeležba Evrope pri tem nujna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da mora načrt vključevati dogovor, dosežen med Putinom in Trumpom na srečanju na Aljaski.

Medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik miru, je usoda Evrope odvisna od pogajanj o Ukrajini. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na celotno evropsko politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi načrtoval telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, poroča Axios, ki se sklicuje na vire iz ameriške administracije. Pogovor naj bi potekal v času zaostrenih političnih in vojaških napetosti med ZDA in Venezuelo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropa zamudila priložnost za prispevek k rešitvi konflikta v Ukrajini in da ni izpolnila pričakovanj v zvezi z mirovnimi pogajanji. Ob tem je izrazil pričakovanja do ZDA.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, se je v Dohi srečal z ministrom za zunanje zadeve Kraljevine Bahrajn. Pogovori so se osredotočili na dvostranske odnose in regionalne zadeve.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo političnemu kursu Milorada Dodika, voditelja bosanskih Srbov, po predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Ministrstvo je v izjavi obsodilo poskuse destabilizacije razmer s pritiskom na sodne in volilne organe ter označilo odstranitev Dodika z oblasti za nezakonito. Poudarili so, da državljani niso dovolili izkrivljanja njihove volje in so ponovno izrazili podporo Dodikovi ekipi, kar po mnenju ministrstva kaže na enotnost naroda in njegovo pripravljenost braniti lastne interese.

Nizozemci, ki živijo v Ukrajini, so v odprtem pismu izrazili nasprotovanje pritisku na Ukrajino, da bi odstopila ozemlje Rusiji ali oslabila obrambo. Pozivajo k pritisku na Rusijo, da ustavi napade, in ne na Ukrajino.

Začasna afganistanska vlada je v izjavi obsodila nedavne napade Pakistana kot očitno kršitev afganistanske suverenosti in nespoštovanje mednarodnih norm. Afganistan je obljubil ustrezen odgovor na ravnanje Pakistana.

Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami so se zaostrili, zlasti po poročilih o morebitni ameriški vojaški prisotnosti. Napetosti so dosegle eno najvišjih stopenj v zadnjih desetletjih, kar nakazuje na dolgotrajne in kompleksne izzive v bilateralnih odnosih.

Nekdanja Trumpova administracija si prizadeva ponovno zaslišati begunce, ki so bili sprejeti v času Bidenove administracije. Ameriški in ruski uradniki se pogovarjajo o mirovnem načrtu za Ukrajino. Poleg tega poročajo o udomačevanju mapračunov.

V templju v Tajski so bili zaposleni šokirani, ko so ugotovili, da se 65-letna ženska premika v krsti, tik preden bi jo morali upepeliti. Žensko, za katero je njen brat mislil, da je umrla dva dni prej, so prepeljali v tempelj blizu Bangkoka. Ko so zaposleni slišali trkanje iz krste, so jo odprli in žensko odpeljali v bolnišnico.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je včeraj pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in po pogovoru dejal, da sta se dotaknila vprašanja Tajvana. Trump v svoji objavi ni omenil Tajvana, danes pa se je pogovarjal z japonsko premierko Jošihide Sugo. Medijska osebnost Zhou Yukou meni, da je ta poteza posredno sporočilo za Lai Ching-teja.

Poslanec Domovinskega gibanja Stipo Mlinarić je izjavil, da vstop Srbije v Evropsko unijo ne bi smel biti pogojen z razkritjem podatkov o pogrešanih, temveč s priznanjem agresije in plačilom vojne odškodnine Hrvaški. Poudaril je, da je sprava s Srbijo možna šele, ko bo Srbija priznala agresijo in plačala odškodnino.

Ali Laridžani je obiskal Pakistan, kjer se je srečal z visokimi predstavniki države. Med obiskom mu je predsednik pakistanskega parlamenta podaril posebno darilo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa si prizadeva končati vojno v Ukrajini, kar je sprožilo različne odzive. Ukrajinski pogajalci so se udeležili pogovorov v Ženevi, medtem ko se nadaljujejo priprave na morebiten obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Washingtonu. Kljub napredku pri pogajanjih, nekateri Ukrajinci izražajo zaskrbljenost zaradi možnih kompromisov, ki bi lahko ogrozili suverenost države.

Ukrajina naj bi se strinjala z glavnimi točkami mirovnega načrta, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa. Po besedah ameriškega uradnika naj bi ostale le še nekatere manjše podrobnosti za urediti. O tej temi naj bi potekali tudi pogovori med ZDA in Rusijo v Abu Dabiju. Pričakuje se srečanje med Zelenskim in Trumpom v naslednjih 24 urah.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je v današnjem svetu vojaška prisila nadomestila pravno državo. Pozval je k preiskavi držav in podjetij, ki so opremile režim Sadama Huseina pri uporabi kemičnega orožja proti iranskemu ljudstvu. Minister je tudi poudaril, da izraelski in ameriški napadi na Iran ne kršijo samo ustanovne listine Združenih narodov, temveč tudi močno škodujejo sporazumu o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je prispel v Haag na Nizozemskem, da bi se udeležil 30. zasedanja konference držav pogodbenic Konvencije o kemičnem orožju in letnega srečanja Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW). Med konferenco se je srečal tudi z direktorjem OPCW.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je izjavil, da agencija želi polno sodelovanje z Iranom pri nadaljevanju inšpekcij v jedrskih objektih. Poudaril je tudi željo po ponovni vzpostavitvi sodelovanja s Teheranom.

Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.

Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Somalijski premier Xamsa Cabdi Barre je danes odpotoval v Maroko, kjer se bo udeležil letnega foruma MEdays. Na forumu, ki letos gosti 120 držav, bo premier Barre imel govor. Kralj Maroka je premierja osebno povabil na dogodek.

Združene države Amerike so uradno označile venezuelski Cartel de los Soles za tujo teroristično organizacijo in uvedle dodatne sankcije, povezane s terorizmom. Washington trdi, da so v skupino vključeni predsednik Nicolas Maduro in drugi visoki uradniki. Venezuela je te obtožbe zavrnila kot "absurdno laž". Povečujejo se ugibanja o poskusih strmoglavljenja socialističnega voditelja Nicolasa Madura s strani predsednika Donalda Trumpa zaradi velikega kopičenja ameriške vojske v bližini Venezuele.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se izogiba dvostranskim srečanjem z estonsko premierko Kajo Kallas zaradi njenih zapletenih odnosov z administracijo nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa, poroča Politico.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Katarski Amir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je poslal čestitko predsedujočemu predsedstva Bosne in Hercegovine. Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je prav tako poslal čestitveno pismo predsedniku predsedstva Bosne in Hercegovine.

V Združenih državah Amerike je bil aretiran iranski docent, zaposlen na Univerzi v Oklahomi. Po besedah njegovih sodelavcev in delodajalca je bil Abedini spoštovan raziskovalec in učitelj z veljavnim vizumom. Kolegi, prijatelji in študenti pozivajo k njegovi takojšnji izpustitvi in vrnitvi na univerzo.

Po obisku Mohameda bin Salmana v Beli hiši je Savdska Arabija stopila v stik z Iranom in se dogovorila za srečanje na visoki ravni v Parizu v naslednjih 24 urah. Trump naj bi princu zaupal vodenje pogajanj med Iranom in ZDA.

Medtem ko je Rusija izvedla napad na ukrajinsko prestolnico, je Donald Trump izrazil upanje v napredek mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino. Trump je poudaril, da je potrebna previdnost, vendar je nakazal, da bi se lahko zgodilo 'nekaj dobrega' v prizadevanjih za mir.

Avstralska vlada trdi, da ne nosi odgovornosti za ljudi, ki jih deportira na Nauru, tudi če so tam izpostavljeni nevarnostim. To izhaja iz tajnega prepisa, ki razkriva, da Nauru upa, da se bodo deportiranci, prejeti v okviru 2,5 milijarde dolarjev vrednega dogovora, vrnili v svoje domovine.

Par pand, ki ga je Kitajska leta 2012 posodila Franciji kot diplomatsko darilo, je zapustil živalski vrt Beauval in se pod policijskim spremstvom odpravil proti letališču Roissy, od koder so ju prepeljali nazaj na Kitajsko.

Ameriški mediji poročajo, da si predsednik Združenih držav Amerike prizadeva za neposredne pogovore z venezuelskim kolegom. Medtem naj bi ZDA izvajale tajne operacije, Trump pa naj bi bil glavni pobudnik vojne.

V Tajski je ženska, ki so jo uradno razglasili za mrtvo, oživela v krsti tik pred upepelitvijo v templju. Okoliščine, ki so pripeljale do te nenavadne situacije, ostajajo nejasne.

Finska gazeta Helsingin Sanomat poroča, da je Rusija s pomočjo mirovnega načrta ZDA za Ukrajino, ki vključuje prepoved vstopa Ukrajine v NATO, dosegla ponižanje zveze NATO v očeh sveta. Po mnenju gazete naj bi ZDA s tem dejanjem pomagale Rusiji.

Izrael in Hamas sta se načeloma dogovorila o prvih točkah mirovnega načrta, vendar pa novi spopadi ogrožajo dogovorjeno prekinitev ognja. Razmere na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo, Merz pa se odpravlja na obisk v Izrael.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.

Ameriško veleposlaništvo v Canberri je prejelo navodila, da poroča o kriminalu, povezanim z migranti. Ameriško zunanje ministrstvo opozarja Avstralijo pred množičnimi migracijami, zlasti iz "korenito različnih kultur".

Južnoafriška policija preiskuje obtožbe, da je Duduzile Zuma-Sambudla, hči nekdanjega predsednika Jacoba Zuma, prevarala 17 moških in jih zvabila v vojno v Ukrajini. Moški naj bi bili rekrutirani pod pretvezo, da bodo služili kot telesni stražarji njenega očeta v stranki uMkhonto weSizwe (MK). Zuma-Sambudla je obtožena, da je moške zvabila v boj v Ukrajini brez njihove privolitve, zdaj pa naj bi bili ujeti v Rusiji.

Velika Britanija je zavrnila zahtevo nigerijske vlade za premestitev nekdanjega namestnika predsednika senata Ikeja Ekweremaduja, ki prestaja zaporno kazen v Veliki Britaniji zaradi obsodbe v primeru trgovine z organi. Ekweremadu, njegova žena Beatrice in soobtoženi Obinna Obeta so bili leta 2023 obsojeni zaradi načrtovanja presaditve ledvice mlademu moškemu.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić je v Maroku dejal, da oblasti v Prištini vedo, da ne obstaja možnost, da bi Kosovo sprejeli v Interpol. Na 93. letni skupščini Interpola ni bilo zahteve za sprejem Kosova, kar po Dačićevih besedah kaže, da nimajo večine.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Sijem Jinpingom o vprašanjih, povezanih z Rusijo in Ukrajino. Trump je pogovor označil za "zelo dober".

Trumpova administracija načrtuje pregled vseh beguncev, ki so bili sprejeti v ZDA med Bidenovim mandatom. Dokument o tem je pridružila agencija Associated Press.

ZDA in Rusija sta predlagali mirovni načrt za Ukrajino, ki je povzročil razdor med zahodnimi zavezniki. Načrt, ki naj bi ga podpiral Donald Trump, naj bi Vladimirju Putinu ponudil vse, kar želi, kar je naletelo na kritike. Evropski voditelji poskušajo pomagati Ukrajini, da bi imela boljše pogajalske izhodišča. Rusija je pozitivno ocenila ameriški načrt, medtem ko je evropskega zavrnila.

Iran je ostro obsodil izraelski napad v Bejrutu, v katerem je bil ubit visoki poveljnik Hezbollaha, Haytham Ali Tabatabai. Iransko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za teroristični zločin in napovedalo, da Iran nima druge izbire, kot da se sooči z Izraelom.

Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.

Žozep Borrell je izjavil, da Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ne moremo več šteti za zaveznice Evropske unije. Poudaril je, da bi morala Evropa priznati to spremembo v političnem usmeritvi ZDA. Izjavo je objavil v ponedeljek, 24. novembra 2025, na družbenem omrežju X.

Predsednik Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je temeljil na krhki trgovinski prekinitvi ognja. Trump je sprejel povabilo za obisk Pekinga aprila 2026, Si Jinping pa bo kasneje prihodnje leto obiskal ZDA.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Rusija je izrazila nezadovoljstvo zaradi sprememb mirovnega načrta, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ruski uradniki so poudarili, da te spremembe niso v skladu s prvotnimi dogovori in bi lahko otežile dosego miru.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mirovni načrt za Ukrajino nima možnosti za uspeh brez sodelovanja Rusije. Ocenil je, da diplomatski preboj ta teden ni verjeten, kljub napredku v pogovorih v Ženevi. Merz je poudaril, da se mora Rusija vrniti za pogajalsko mizo, da bi mirovni načrt lahko uspel.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

Direktor ruske Zunanje obveščevalne službe (SVR) Sergej Nariškin je v ponedeljek v Moskvi izročil ruske potne liste hčerki in vnuku francoskega informatorja Žorža Paka, ki je nekoč prispeval k ohranjanju miru. Prejemnici sta Isabel Pak in Dimitri Folimonoff. Slovesnost je potekala na sedežu SVR v moskovski četrti Jasenevo.

Venezuelska vlada je zavrnila načrt ZDA, da bi razglasile narkokartel "Cartel de los Soles" za teroristično organizacijo, češ da je ta načrt "absurden". Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bo State Department uvrstil domnevni narkokartel na seznam "tujih terorističnih organizacij". Ameriške oblasti obtožujejo "Cartel de los Soles" sodelovanja s transnacionalno kriminalno organizacijo "Tren de Aragua" pri pošiljanju drog v ZDA. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa trdi, da je predsednik Venezuele Nicolás Maduro vodja "Cartel de los Soles".

Zavezništvo za cepiva Gavi in agencija Združenih narodov za otroke UNICEF sta dosegla nov dogovor o cenah, ki bo močno znižal stroške ključnega cepiva proti malariji. To bo omogočilo zaščito skoraj sedem milijonov dodatnih otrok do leta 2030. Znižanje cen cepiva R21/Matrix-M naj bi razširilo dostop do cepiva in zaščitilo več otrok pred to smrtonosno boleznijo.

Kremelj je zavrnil evropski protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, označujoč ga za nekonstruktivnega in neprimernega. Analiza kaže, da Evropa in Ukrajina s pomočjo ZDA nasprotujeta ultimatumu Trump-Kremelj glede kapitulacije Kijeva.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponudil posredovanje v pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, da bi dosegel trajen mir. Putin je izjavil, da bi ameriški predlog lahko bil osnova za mirovni dogovor z Ukrajino.

Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.

Prema Wangjom Thongdok, ki prihaja iz Arunachal Pradesha, je bila več kot 18 ur pridržana na letališču v Šanghaju. Kitajski uradniki so ji dejali, da je njen indijski potni list neveljaven, ker je Arunachal del Kitajske in da bi morala zaprositi za kitajski potni list. Ženska je to izkušnjo opisala kot ponižujočo.

Kitajski predstavnik je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov o Palestini dejal, da ljudje v Gazi še vedno trpijo in da bi morali ljudje po vsem svetu izraziti podporo Palestini. Poudaril je, da Izrael ne bi smel nadaljevati z gradnjo naselbin na zasedenih ozemljih.

Azerbajdžan je bil 24. novembra 2025 v Parizu na 25. zasedanju Generalne skupščine držav pogodbenic Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972 izvoljen za članico Odbora za svetovno dediščino UNESCO za obdobje 2025-2029.

Ministrstvo za zunanje zadeve je slovenskim državljanom priporočilo, da čim prej zapustijo Venezuelo z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi. To sledi opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o možni nevarnosti zaradi povečane vojaške aktivnosti v regiji.

ZDA bi lahko razširile sankcije proti predsedniku Venezuele Nicolasu Maduru, potem ko je bil "Cartel de los Soles" označen za tujo teroristično organizacijo. ZDA že imajo vrsto sektorskih in individualnih sankcij proti Venezueli.

V Avstraliji so aretirali štiri moške, med njimi hrvaškega prvega častnika mednarodne ladje za prevoz živine, zaradi domnevne vloge v tihotapljenju več kot 525 kilogramov kokaina. Pakete droge so našli, kako plavajo v oceanu ob zahodni obali Avstralije. Osumljeni so kokain metali v morje.

Češko podjetje Reactive Drone je Ukrajini preprodajalo kitajske brezpilotne letalnike po ceni, ki je bila skoraj 20-krat višja od nabavne. To razkriva češki Radiožurnál, ki se sklicuje na preiskovalno gradivo.

Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

Poljska je poklicala izraelskega veleposlanika zaradi objave na družbenem omrežju X, ki jo je objavil Yad Vashem, izraelski memorialni center holokavsta. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je protestiral proti objavi, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi prepoznavni znak. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Vzporedno s tem je ameriški veleposlanik na Poljskem, Thomas Rose, sprožil razpravo z izjavo, da je ideja o poljski vpletenosti v holokavst "groteskna laž", kar je povzročilo kritike poljskih uradnikov na račun objave Yad Vashema.

Poljske oblasti so obtožile tretjega ukrajinskega državljana, da je bil vpleten v sabotažo na poljski železnici, ki naj bi jo podpirala Rusija. Osumljenec naj bi deloval po navodilih Rusije.

Vilensko okrožno sodišče je 18-letnega ukrajinskega državljana Danijila Bardadima obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora zaradi požiga trgovine IKEA. Bardadim je dejanje storil po navodilih ruskih specialnih služb, poroča Medijazon.

Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je med obiskom na Nizozemskem govoril na 30. srečanju držav članic Konvencije o prepovedi kemičnega orožja v Haagu.

Ukrajinski in evropski uradniki so si prizadevali spremeniti Trumpov novi mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil pripravljen s sodelovanjem Rusije in močno naklonjen Kremlju. Rusija je zavrnila evropski mirovni predlog za Ukrajino. ZDA in Ukrajina nadaljujeta z delom na "popravljenem" mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo.

Črnogorska ambasadorka Stanica Anđić je slovaškemu predsedniku Petru Pelegriniju predala poverilna pisma in uradno nastopila mandat. Po slovesnosti je potekal pogovor s predsednikom Pelegrinijem, državnim sekretarjem Marekom Eštokom in direktorjem Borisom Gandelom. Anđićeva se je zahvalila za podporo Črni gori pri vključevanju v EU in izrazila željo po nadaljnjem razvoju sodelovanja. Pelegrini je izrazil prepričanje, da bo njen mandat prispeval k izboljšanju odnosov med državama.

Pekka Toveri je ostro zavrnil mirovni načrt Združenih držav Amerike, rekoč, da v letošnjem letu ni pričakovati podpisa nobenega sporazuma. Njegova izjava poudarja pesimizem glede možnosti za hitro rešitev konflikta.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da je edini človek na svetu, ki lahko prisili Rusko federacijo k miru, ameriški predsednik Donald Trump. Češki predsednik Petr Pavel je izrazil zadovoljstvo, da so se evropski voditelji vključili v pogovore o miru, ki so potekali v Ženevi.

Mjanmarska vojaška vlada je začela na državni televiziji predvajati obsežne posnetke posredovanja proti centrom za spletne prevare. Prikazano je rušenje zgradb in pridržanje več kot 1000 tujcev. Mjanmar je znan po tem, da gosti operacije kibernetskih prevar, ki ciljajo na ljudi po vsem svetu. Te prevare običajno vključujejo pridobivanje zaupanja ljudi z romantičnimi zvijačami in jih zvabijo v lažne naložbene sheme. Urad Združenih narodov za droge in kriminal ocenjuje, da te dejavnosti kriminalnim združbam ustvarijo nekaj manj kot 40 milijard dolarjev letnega prihodka.

Južna Koreja je v 'zelo nevarni situaciji' s Severno Korejo, kjer je možen naključen spopad, zato je ključno, da Seul vzpostavi dialog s Pjongjangom, je dejal južnokorejski predsednik Lee Jae Myung, poroča agencija Yonhap.

57-letni tajvanski državljan Song je umrl v kitajskem mestu Xiamen. Njegov sin je zavrnil prevzem trupla, ker z očetom ni imel stikov že 23 let. Fundacija "Happy Paradise" je stopila v stik z oblastmi, da bi pomagala pri vrnitvi posmrtnih ostankov v Tajvan. Zhang Xue-ru je izpostavila potrebo po ureditvi mehanizma med Tajvanom in Kitajsko za urejanje tovrstnih situacij.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izrazil upanje, da se bo »navlaka v Ukrajini« kmalu končala, da bi se Moskva in Minsk lahko posvetila notranjim zadevam. Njegova izjava nakazuje na pričakovanje skorajšnjega zaključka konflikta v Ukrajini.

Po spornih predsedniških volitvah v Kamerunu, na katerih je Paul Biya osvojil osmi mandat, je opozicijski voditelj Issa Tchiroma Bakary poiskal zatočišče v Gambiji. Gambijska vlada je sporočila, da Bakaryja gosti iz humanitarnih razlogov, potem ko so volitve sprožile smrtonosne proteste.

Türk Kızılay nadaljuje z zagotavljanjem humanitarne pomoči v Gazi, kamor so prispeli novi paketi pomoči. Kapaciteta kuhinj Kızılay za pripravo toplih obrokov se je povečala na 35.000 dnevno, s čimer se zagotavlja pomoč številnim prebivalcem v Gazi in Deyr el-Belahu.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, se je med uradnim obiskom na Hrvaškem sestala s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Glavna tema pogovorov je bila evropska perspektiva Albanije in podpora Hrvaške za njeno hitro vključitev v Evropsko unijo. Spiropali se je Milanoviću zahvalila za politično in tehnično podporo, ki jo Hrvaška nudi Albaniji.

Načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir v Ukrajini v bistvu pomeni kapitulacijo Kijeva, ogroža obstoj države in njeno gospodarsko suverenost ter popolnoma ignorira Evropo in NATO, poroča berlinski portal table.media.

Finski predsednik Aleksander Stubb in italijanska premierka Giorgia Meloni sta odpotovala v Washington k ameriškemu voditelju Donaldu Trumpu. Po poročanju časnika Le Temps, ki se sklicuje na vire blizu finskega predsednika, naj bi se Stubb in Meloni srečala s Trumpom.

Ženska je presenetila osebje budističnega templja v provinci Nonthaburi, ko so jo našli premikati se v krsti, kamor so jo prinesli za kremacijo.

Ruandski predsednik Paul Kagame je gostil predsednika Srednjeafriške republike Faustina Archangea Touadéro, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Ruando. Med obiskom sta se predsednika pogovarjala o krepitvi odnosov med državama.

Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.

Administracija Trumpa je Nicolása Madura, venezuelskega predsednika, uradno označila za člana tuje teroristične organizacije, kar bi lahko razširilo pooblastila za ukrepanje v Venezueli. Na seznam terorističnih organizacij je bil dodan tudi Cartel dos Sóis, za katerega ZDA menijo, da ga vodijo Maduro in drugi člani njegove vlade.

Predsednik Rusije Vladimir Putin bo med državnim obiskom v Kirgiziji, ki bo potekal med 25. in 27. novembrom, opravil rusko-kirgiške pogovore in se udeležil zasedanja sveta kolektivne varnosti ODKB. Po koncu obiska bo Putin komuniciral s predstavniki medijev, je sporočil pomočnik predsednika Ruske federacije Jurij Ušakov.

Pred obiskom papeža Leona XIV. v Turčiji, ki zaznamuje pomemben dogodek za katoliško in pravoslavno krščanstvo, se pojavlja obnovljen optimizem glede morebitnega ponovnega odprtja grškega pravoslavnega verskega semenišča v Istanbulu.

Mehiška mornariška šolska ladja Cuauhtemoc se je vrnila v domovino, šest mesecev po tem, ko je trčila v Brooklynski most v New Yorku. V nesreči sta umrla dva člana posadke, okoli 20 pa je bilo ranjenih. Ladja, ki se uporablja za poučevanje kadetov o tradicionalnih navigacijskih tehnikah, je bila na 'nesrečni' turneji, na kateri je obiskala 22 pristanišč v 15 državah.

Politični analitiki predvidevajo, da bo morebitna oslabitev Donalda Trumpa okrepila odpor proti njegovi politiki, vključno s tisto do Ukrajine. Začetni mirovni načrt s 28 točkami je bil deležen večjih sprememb, kar odpira vprašanja o njegovi prvotni zasnovi.

Truplo Marie Florinde Ríos Pérez, 32-letne Guatemalke, ki je bila ustreljena v Indiani v Združenih državah Amerike, je bilo vrnjeno v njeno rodno državo. Mati štirih otrok je bila ustreljena na verandi hiše, ki jo je pomotoma šla čistit.

Bangladeška vlada je sporočila, da je od Indije ponovno zahtevala izročitev nekdanje premierke Šejk Hasine, ki je bila prejšnji teden obsojena na smrt zaradi krvavega zatrtja študentske vstaje leta 2024. 78-letna Hasina je po strmoglavljenju avtoritarnega režima avgusta 2024 našla zatočišče v Indiji. Ko je bila premierka, jo je močno podpiral New Delhi.

Posebno sodišče Hutijev v Jemnu je 17 ljudi obsodilo na smrt zaradi domnevnega vohunjenja. Po poročilih naj bi bila usmrtitev javna, obtoženci pa se lahko na sodbo pritožijo.

Predlogi Donalda Trumpa glede Ukrajine so bili ostro kritizirani, saj naj bi Putinu prinesli preveč koristi in predstavljali nagrado za začeto vojno. Kratek rok za pripravo načrta je bil označen kot sramoten. Trump je bil tudi kritičen zaradi pomanjkljivega poznavanja zgodovine Ukrajine.

Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck, Denis Pušilin, je izjavil, da bo o usodi Ukrajine odločeno zunaj njenih meja. Izjava sledi korupcijskemu škandalu, ki po Pušilinovem mnenju predstavlja konec ukrajinske državnosti.

Ruska stevardesa je bila obsojena na sedem let zapora zaradi širjenja lažnih informacij o ruskih oboroženih silah. Obsodba je sledila njeni izjavi, da bo 'povabila na čaj' ukrajinsko vojsko, če ta pride v Moskvo.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Perujski predsednik Jerí razmišlja o možnosti vstopa na mehiško veleposlaništvo, da bi aretirali nekdanjo ministrico Betssy Chávez, ki se že skoraj tri tedne nahaja tam in čaka na dovoljenje za izhod iz države. Chávez je v Mehiki prejela politični azil.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča iz Banjaluke, da naj bi današnje izredne predsedniške volitve v Republiki Srbski (RS) končale obdobje previranja v BiH, ki ga je povzročil boj za oblast med Miloradom Dodikom, zaveznikom Moskve, in visokim predstavnikom Združenih narodov, pristojnim za spremljanje mirovnega sporazuma iz leta 1995. Po mnenju AFP je to potisnilo državo v najhujšo politično krizo po koncu medetnične vojne v letih 1992–1995.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prispel v Gabon, kjer ga je sprejel gabonski predsednik Brice Clotaire Oligui Nguema. Macronov obisk sledi dve leti po državnem udaru, ki je končal 55-letno vladavino dinastije Bongo. Ob prihodu na letališče v Libreville so Macrona pričakali z vojaškimi častmi in izvedbo državnih himen.

Predsednik Donald Trump je izjavil, da bo njegova administracija uradno označila Muslimansko bratovščino za tujo teroristično organizacijo v ZDA. Ta odločitev sledi podobnim ukrepom na ravni zveznih držav, kot je Teksas, in naraščajočemu pritisku ameriških zakonodajalcev, ki trdijo, da skupina spodbuja globalni ekstremizem. Trump je dejal, da bodo končni dokumenti kmalu pripravljeni in da bo ukrep izveden v "najmočnejših in najodločnejših" besedah.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

Analitiki in politiki razpravljajo o usodi venezuelskega predsednika Nicolása Madura, medtem ko ZDA ponujajo 50 milijonov dolarjev nagrade za njegovo aretacijo, CIA deluje v Caracasu, ameriške sile pa se nameščajo na Karibih. Mnogi verjamejo, da ZDA igrajo ključno vlogo pri njegovem morebitnem odstopu.

Bangladeš je ponovno zaprosil Indijo za izročitev nekdanje premierke Sheikh Hasine, ki je bila nedavno obsojena na smrt. Dhaka meni, da ima New Delhi 'obvezno odgovornost', da izroči nekdanjo voditeljico.

Objavljena je fotografija obiska Katherine Shakdam v Izraelu in njenega današnjega obiska izraelskega zunanjega ministrstva. Potovanje je opisano kot skrivnostno.

Papa Leon XIV. je med nedeljskim nagovorom Angelus izrazil globoko žalost zaradi ugrabitve 315 ljudi v Nigeriji, med njimi tudi študentov in duhovnikov. Pozval je oblasti, da nemudoma ukrepajo in zaščitijo izobraževalne in verske skupnosti. Poudaril je, da gre za eno največjih ugrabitev v državi.

Po sporu zaradi izjave nemškega politika Friedricha Merza (CDU) o brazilskem mestu Belém ob Amazonki, se je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva pobotal z njim in obljubil, da bo ob obisku Nemčije poskusil nemško kuhinjo, vključno s kislim zeljem, svinjsko kračo in klobasami.

Kanadski minister za pravosodje, Sean Fraser, je na Halifax International Security Forum poudaril, da so močne institucije ključnega pomena za ohranjanje demokracije, ne le v Kanadi, temveč po vsem svetu. Fraser je v panelni razpravi, v kateri je sodeloval tudi ameriški senator Kevin Cramer, govoril o vlogi institucij pri nadzoru politične moči.

ZDA pod vodstvom Trumpa naj bi načrtovale bilateralne pogovore z vlado Grenlandije, pri čemer naj bi izpustile Dansko. ZDA si prizadevajo za nadzor nad tem največjim otokom na svetu.

Obisk ruskega veleposlanika Alekseja Meškova na otoku Oléron v Franciji, kjer je obiskal pokopališče sovjetskih vojakov, ki so prispevali k osvoboditvi otoka, je povzročil ogorčenje ukrajinske skupnosti. Prefektura je zagotovila, da ne bo uradnega protokola ob sprejemu.

Ukrajinski sumo borec Aonishiki je osvojil turnir na otoku Kyushu in postal prvi Ukrajinec, ki je zmagal na profesionalnem sumo turnirju na Japonskem. Aonishiki, ki se je na Japonsko preselil leta 2022, da bi pobegnil pred vojno v Ukrajini, je s tem dosegel izjemen uspeh.

Indijski obrambni minister Rajnath Singh je dejal, da se lahko meje spremenijo in da se Sindh morda vrne v Indijo, saj Hindujci iz Sindha nikoli niso sprejeli odcepitve od Indije. Pakistanski urad za zunanje zadeve je te izjave obsodil kot "blodnjave in nevarno revizionistične". Rajnath Singh je tudi izjavil, da je zakon o državljanstvu (CAA) dal hindujskim beguncem pravice, ki so si jih zaslužili, saj so številne manjšinske skupnosti v sosednjih državah soočale z nasiljem in prisilnimi spreobrnitvami.

Hongkong naj bi prekinil uradne stike z japonskim generalnim konzulatom v Hongkongu, verjetno zaradi stališča Kitajske glede morebitnega konflikta glede Tajvana. Podrobnosti o prekinitvi in morebitnih posledicah niso znane.

Potrjeno je, da je petdeset učencev, ki so bili ugrabljeni iz katoliške šole v severni Nigeriji, pobegnilo in se vrnilo k svojim družinam. Učenci so pobegnili posamično. Napad je označen kot najhujša šolska ugrabitev v Nigeriji po ugrabitvi deklet s strani Boko Harama leta 2014.

Pakistan in Evropska unija sta pozvala talibanski režim v Afganistanu, naj aktivno ukrepa proti terorizmu in zagotovi zaščito človekovih pravic, zlasti žensk in deklet. Poziv je bil izrečen med 7. strateškim dialogom med Pakistanom in EU v Bruslju, kjer sta podpredsednik pakistanske vlade Ishaq Dar in visoka predstavnica EU Kaja Kallas razpravljala o odnosih med Islamabadom in Kabulom v luči čezmejnih napetosti.

Premier Mark Carney je izjavil, da Kanada ne vodi več feministične zunanje politike, vendar še vedno želi podpirati vrednote na svetovnem odru, ki vključujejo pravice LGBTQ+ in boj proti nasilju nad ženskami. Carney je na vrhu G20 v Johannesburgu, kjer je poudaril, da je pomembno, da je južnoafriški predsednik poudaril vprašanja enakosti spolov.

Krščanski in muslimanski verski voditelji v Nigeriji so pozvali državljane k umiritvi in enotnosti po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem genocidu nad kristjani v državi. Opozorili so, da Trumpove izjave tvegajo zaostrovanje že tako napetih verskih odnosov. Trumpova administracija je poleg tega razširila prizadevanja za zaustavitev nasilja nad kristjani v Nigeriji z grožnjo prekinitve pomoči.

Iranski zunanji minister je prispel v Maskat, glavno mesto Omana, na čelu diplomatske delegacije.

ZDA razmišljajo o tem, da bi na rojstni dan venezuelskega predsednika Nicolasa Madura nad Caracasom spustile letake z informacijami o visoki nagradi, ki je razpisana za njegovo glavo. S tem naj bi poskušale destabilizirati režim in izzvati nezadovoljstvo med prebivalstvom.

Indijski premier Narendra Modi je na srečanju IBSA poudaril, da so reforme Varnostnega sveta ZN nujne in ne več le možnost. Modi je predlagal institucionalizacijo srečanj svetovalcev za nacionalno varnost držav IBSA (Indija, Brazilija, Južna Afrika) z namenom krepitve varnostnega sodelovanja. Izpostavil je, da lahko IBSA v času globalne razdrobljenosti ponudi sporočilo enotnosti, sodelovanja in človečnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo prihodnji teden obiskal Kirgizijo, kjer se bo v Biškeku udeležil vrha Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB). To je sporočil Pavel Zarubin, avtor in sovoditelj oddaje »Moskva. Kremelj. Putin«.

Delegacija Hamasa je prispela v Kairo, glavno mesto Egipta, na pogovore po ponovni zaostritvi nasilja v Gazi. Pogovori naj bi se osredotočili na drugo fazo prekinitve ognja.

Bolgarija bo še naprej podpirala Parlamentarno skupščino Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje (PAČIS) kot platformo za parlamentarni dialog med državami Črnomorske regije, s ciljem iskanja rešitev za izzive v regiji.

Iranski uradnik Baghai je izjavil, da Iran kot članica IAEA ne potrebuje posrednikov. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je pozval IAEA in države članice Sveta guvernerjev, naj namesto nenehnih pritožb glede pomanjkanja sodelovanja Irana zahtevajo odgovornost ZDA, Izraela in podpornikov vojaškega napada na iranske miroljubne jedrske objekte.

V Luandi se je začela 7. vrhunska konferenca Afriške unije in Evropske unije, na kateri sodeluje 42 afriških in evropskih voditeljev držav in vlad. Med udeleženci je tudi premier Luís Montenegro, ki je prispel v angolsko prestolnico.

V Mjanmaru je vojska aretirala skoraj 1600 tujih državljanov med posredovanjem v zloglasnem središču za prevare Shwe Kokko. Med petdnevno operacijo, ki je bila izvedena v igralniškem in goljufivem središču Shwe Kokko, so zasegli na tisoče računalnikov in telefonov. Povečan je pritisk Kitajske glede spletnih prevar.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja o možnosti metanja propagandnih letakov nad Caracas, glavno mesto Venezuele, z namenom oslabitve režima predsednika Nicolása Madura. ZDA so v zadnjih mesecih okrepile pritisk na Madura na različne načine.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je čestital venezuelskemu kolegu Nicolasu Maduru ob njegovem 63. rojstnem dnevu in ga pohvalil kot borca za svobodo in suverenost Bolivarske republike Venezuela.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da je mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa dobra osnova za delo, vendar ga je treba ponovno preučiti. Izjava je bila objavljena s strani Reutersa.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.

Hebrejski časnik je poročal o zaupnih telefonskih pogovorih, ki jih je izraelski premier Benjamin Netanjahu opravil s političnimi osebnostmi med vrhuncem vojne v Gazi. Razkritja osvetljujejo vlogo Združenih arabskih emiratov pri podpori Tel Avivu.

Podnebna pogajanja COP so upočasnila globalno segrevanje, vendar postajajo vse bolj kompleksna in brutalna. Avstralski minister Chris Bowen se pripravlja na vodenje naslednjih pogajanj, kjer ga čakajo številni izzivi pri doseganju soglasja.

Zaradi povečanega pritiska Trumpove administracije na Nicolása Madura naj bi Združene države v prihodnjih dneh začele novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo.

V Gvineji Bissau so se začele volitve, na katerih se predsednik Umaro Sissoco Embalo poteguje za drugi mandat. Glavna opozicijska stranka je bila izključena iz volitev. Država se sooča s političnimi napetostmi in zgodovino državnih udarov.

V Samarkandu se je začela mednarodna konferenca o varstvu narave, na kateri potekajo zahtevna pogajanja o trgovini s slonovino, morskimi psi in žabami. Osredotočajo se na zaščito ogroženih vrst in trajnostno upravljanje z divjimi živalmi in rastlinami.

Donald Trump je s svojimi žaljivimi izrazi, kot so 'prašiček', 'konjski obraz' in 'brezveznež', šokiral svet. Njegovo kasnejše občudovanje Savdske Arabije pa kaže, da mu je bolj pomembno občudovanje karizmatičnih zmagovalcev kot pa ideologija ali doslednost.

Že 50 let je minilo, odkar je Maroko 6. novembra 1975 prevzel nadzor nad Zahodno Saharo. Mednarodna skupnost danes kaže malo pripravljenosti, da bi vztrajala pri spoštovanju mednarodnega prava v zvezi s tem ozemljem.

Britanski Daily Express poroča, da naj bi bila pokojna britanska kraljica Elizabeta II. med strankami ameriškega finančnika Jeffreyja Epsteina. Trditev izhaja iz nedavno objavljenih elektronskih sporočil, povezanih s primerom Epsteina, v katerih naj bi Epstein kraljici nudil finančne storitve.

Ministrstvo za zaščito indonezijskih delavcev migrantov (KP2MI) je zagotovilo, da bo obravnavalo primer izkoriščanja delavke migrantke Seni iz Temanggunga v Maleziji. Ministrstvo se je zavezalo k zaščiti pravic delavcev in zagotavljanju pravičnosti v primeru izkoriščanja.

Nemški kancler Friedrich Mertz je na vrhu G20 v Johannesburgu izjavil, da bi se ukrajinski konflikt lahko končal s sodelovanjem Evropske unije, vendar je do zadovoljivega izida za vse strani še dolga pot.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je Madžarska pripravljena plačati globo v višini milijon evrov na dan, ki jo je naložila Evropska komisija zaradi njene politike do migrantov. Orban je ostro kritičen do migracij in vztraja pri svoji stališču.

Predsednik HDZ in hrvaški premier Andrej Plenković je bil v São Paulu v Braziliji ponovno izvoljen za podpredsednika Centristične demokratske internacionale (IDC-CDI). Izvolitev je potekala na statutarni glavni skupščini organizacije.

Sodišče jemenske uporniške skupine Hutijev je obsodilo 17 ljudi na smrt zaradi vohunjenja za Izrael, Združene države Amerike in Savdsko Arabijo. Sodišče v Sani je izreklo kazni v primerih, ki vključujejo vohunske celice, ki so bile del obveščevalne mreže, poroča tiskovna agencija Saba.

Afganistanke, ki so pobegnile pred talibansko vladavino in se znajdejo v nevarnosti, prosijo Avstralijo za pomoč. Ženske, ki so preživele brutalno oblast talibanov, iščejo zatočišče in podporo.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković se je na Švedskem, kjer se udeležuje parlamentarnega vrha Mednarodne krimske platforme, srečal z uglednimi Hrvati, ki živijo in delujejo v tej državi. Poudaril je, da je hrvaška diaspora pomembna vez med državama in prispeva h kvaliteti bilateralnih odnosov. Izpostavil je tudi pomembnost katoliških misij pri ohranjanju hrvaške identitete.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Novinarka Candace Owens trdi, da ji zaradi afere z Brigitte Macron grozi smrt. Po njenih besedah naj bi za njeno likvidacijo naročili morilce.

Srbski režiser Emir Kusturica je konflikt v Ukrajini označil za duhovni boj, sveto vojno za resnico in pravoslavje. Na festivalu »RT.Dok: Čas naših junakov« je dejal, da se Rusija v Ukrajini bori za vero, resnico in pravoslavje, ter spomnil na podobne izkušnje Srbov v 90. letih. Poudaril je, da je to vojna kultur, kjer pravoslavna kultura združuje Rusijo in Srbijo.

Združene države pripravljajo predlog, ki vključuje preučitev morebitne vojaške pomoči Nigeriji, je ta teden dejal visoki uradnik State Departmenta. Predlog vključuje tudi možnost uvedbe sankcij.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Kitajsko veleposlaništvo na Hrvaškem je hrvaški namiznoteniški zvezi podarilo tribune za nacionalni center namiznega tenisa v Zagrebu. Ob tej priložnosti so v dvorani v Medarski ulici pripravili slovesnost, na kateri so uradno predali donacijo.

Nemški kancler Fridrih Merc je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom poudaril, da mora biti Evropa del vsakega mirovnega procesa za Ukrajino. Merc je izjavil, da vojn ne morejo končati velike sile preko glav prizadetih držav in da je za konec vojne potrebno soglasje Ukrajine in Evrope. Opozoril je, da bi imel morebitni poraz in razpad Ukrajine vpliv na evropsko politiko.

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Ameriški uradniki so zaveznikom v Natu sporočili, da bodo v prihodnjih dneh izvajali pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sprejme mirovni sporazum z Rusijo. V nasprotnem primeru naj bi Ukrajino čakal še slabši dogovor.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Ministrica za izobraževanje, znanost in inovacije Anđela Jakšić Stojanović je v Madridu na globalnem dogodku Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) "I believe you" poudarila, da je za boj proti nasilju potrebno partnerstvo vseh družbenih akterjev. Delegacija Črne gore, ki jo je vodila ministrica, se je dogodka udeležila na povabilo SZO.

Senatorka Klobucharjeva je papežu izročila kopijo zakona ameriškega senata o streljanju v Minnesoti. Klobucharjeva se je udeležila srečanja v Vatikanu med Leom in ukrajinskimi otroki, ki so bili rešeni z ozemelj Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija.

Friedrich Merz, ki ni kancler ampak politik CDU, se je po valu ogorčenja v Braziliji zaradi svoje izjave o Belému pobotal z brazilskim predsednikom Lulo da Silva. Merz je pred dvema tednoma obiskal amazonsko metropolo Belém in izrazil željo, da bi jo hitro zapustil.

Donald Trump meni, da obstaja pot do miru v Ukrajini, ki jo mora ukrajinski predsednik sprejeti. Belaoruski predsednik Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 zaprtih ukrajinskih državljanov. Trump je dejal, da mora Ukrajina odgovoriti na mirovni načrt ZDA.

Tajvanska poslanka 范雲 je na konferenci Mednarodne zveze liberalcev v Haagu pozvala svobodni svet, naj podpre mir v Tajvanski ožini, omogoči Tajvanu smiselno udeležbo v mednarodnih organizacijah in sprejme konkretne ukrepe proti kitajski čezmejni represiji.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Svetovalec vrhovnega voditelja za mednarodne zadeve je med srečanjem s podpredsednikom Nacionalnega gibanja Hikma v Iraku poudaril, da je udeležba in izjemna preudarnost iraškega ljudstva na nedavnih volitvah velik dosežek.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je kritizirala britanski časopis The Telegraph zaradi objave članka o finskem ostrostrelcu Simu Häyhäju, ki je med zimsko vojno ubil več sto sovjetskih vojakov. Zaharova je članek označila za rusofobnega in dejala, da Zahod poveličuje ljudi, ki so ubijali Ruse, ker naj ne bi imeli drugih junakov. Poudarila je, da britanski mediji preoblikujejo zgodovino in prikazujejo 'morilca Rusov' kot junaka druge svetovne vojne, čeprav je Häyhä sodeloval le v sovjetsko-finski vojni.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je na svojem prvem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom obsodil financiranje izraelskega »genocida« v Gazi s strani ZDA. Mamdani je poudaril, da Izrael izvaja genocid in kritiziral ameriško vojaško pomoč Izraelu. Med srečanjem sta se Trump in Mamdani izogibala občutljivim temam, vendar je Mamdani vztrajal pri svojem stališču glede izraelskega genocida.

Ruski turist, 32-letni Andrej iz Tambova, je na Baliju umrl zaradi ugriza strupene kače, ki ga sprva ni opazil. Po več kot mesecu dni v komi v lokalni bolnišnici je preminil, stroški zdravljenja pa so družino stali 10 milijonov rubljev. Sprva so ga zdravili zaradi zastrupitve s ponarejenim alkoholom, a se je izkazalo, da je bil vzrok ugriz kače.

Estonska zunanja ministrica Kaja Kallas je izjavila, da Rusija nima pravice pričakovati nobenih popuščanj s strani Ukrajine. Po njenih besedah so vsa pričakovanja o ruskih koncesijah neupravičena in ne bi smela biti predmet pogajanj. Kallasova zagovarja ostro stališče do Moskve in vztraja pri tem, da kompromis glede ozemeljske celovitosti Ukrajine ni mogoč.

Arbnor Spahiu, nekdanji pripadnik Specialne enote Kosovske policije, je bil izpuščen iz pripora v Srbiji in se je v petek pred polnočjo vrnil na Kosovo, je potrdil njegov odvetnik Arijanit Koci. Spahija so prijeli 9. junija na mejnem prehodu Horgoš, obtožen pa je bil težkega umora v Banjski leta 2023.

Ukrajinska obveščevalna služba GUR je sporočila, da se je v Ukrajino vrnilo 31 ukrajinskih državljanov, ki so bili v Belorusiji zaprti in obsojeni na zaporne kazni od 2 do 11 let.

Visoki ruski diplomat je izjavil, da je možnost novega srečanja med predsednikoma Rusije in ZDA še vedno na dnevnem redu.

Organizatorji vrha G20 so nehote pustili vključen zvok med zaprto sejo, na kateri je govoril predsednik Južne Afrike, Cyril Ramaphosa. Posnetek je bil objavljen na YouTube kanalu Dawn News.

V Nigeriji je bila izvedena nova množična ugrabitev, v kateri je po navedbah krščanske skupine ugrabljenih 315 učencev in učiteljev iz šole St. Mary's v zvezni državi Niger. To je že druga tovrstna ugrabitev v enem tednu, kar povečuje zaskrbljenost glede varnostnih razmer v državi. Za ugrabitve še ni prevzel nihče odgovornosti. Pred tem so neznanci ugrabili 25 deklet v sosednji zvezni državi Kebbi.

Največja islamska organizacija v Indoneziji, Nahdlatul Ulama, je pozvala svojega predsednika k odstopu zaradi spora glede podpore Izraelu. Vodstvo organizacije je izrazilo nezadovoljstvo nad dejanjem predsednika, ki je podpiral pro-izraelskega govorca.

Križarka Astoria Grande je prispela v Soči, potem ko ji niso dovolili vstopa v pristanišče Istanbul. Na krovu je bilo 620 potnikov in okoli 430 članov posadke. Razlogi za zavrnitev niso bili pojasnjeni.

Izraelska vojska je okrepila svoje napade na območju Gaze, pri čemer je kršila prekinitev ognja in povzročila znatno uničenje ter civilne žrtve. Izraelski zračni in kopenski napadi so se nadaljevali v južnem in osrednjem delu Gaze, topništvo pa je obstreljevalo stanovanjska območja. Napadi so bili izvedeni v bližini Rafa, Khan Younisa, Deir el-Balaha in mesta Gaza.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran pozdravlja vsak dialog, ki bi okrepil dvostranske odnose z Libanonom. Poudaril je, da se Iran ne vmešava v notranje zadeve Libanona. Araghchi se je odzval na povabilo libanonskega zunanjega ministra Youssefa Rajjija k pogovorom.

Emmanuel Macron se v petek ni udeležil konference Globalnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji, ki se sooča s finančno krizo. Nevladne organizacije se bojijo zmanjšanja francoskega prispevka v času padanja mednarodne pomoči.

Analitičarka briselskega Centra za evropske politike Berta Lopez Dumenek je ocenila, da Srbija do konca leta verjetno ne bo odprla tretjega sklopa v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo, saj ni bilo doseženega napredka na področju vladavine prava. Odprtje tega sklopa bi namreč poslalo napačen signal, da je situacija v državi pozitivna.

Posebni poročevalec ZN je opozoril, da dolgoletni ameriški embargo na Kubo vpliva na humanitarne razmere na otoku. Pozval je Združene države, naj odpravijo enostranske sankcije, ki po mnenju strokovnjaka 'dušijo družbeno tkivo kubanske družbe' in imajo pomembne posledice na vseh področjih.

V ZDA je umrl prvi človek na svetu, ki je bil potrjeno okužen z virusom ptičje gripe H5N5. Moški je bil rejec perutnine iz regije Grays Harbor in je imel že obstoječe zdravstvene težave.

V severnem Šanu so civilisti zaradi zaprtja cest med spopadi med vojsko in lokalnimi oboroženimi skupinami soočeni s težavami pri potovanju. Cesta med mestoma Lashio, Muse in Hsipaw je zaprta od 14. novembra 2025. V Bangladešu je sodišče obsodilo nekdanjega premierja na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešil med študentskimi protesti leta 2024.

Jemensko gibanje Ansar Alah je opozorilo savdskega prestolonaslednika pred vstopom v novo vojno v Jemnu, rekoč, da bo vsak poskus obsojen na neuspeh in da Rijad ne bi smel postati žrtev ameriških in izraelskih načrtov.

V neki vasi na Zahodnem bregu palestinski otroci igrajo na nizozemskem igrišču, ki ga je omogočilo Združenje nizozemskih občin (VNG). Cilj projekta je izboljšati življenje Palestincev na območju, in po navedbah člankov, s tem tudi otežiti kolonizacijo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je z deljenjem članka na družbenem omrežju X (prej Twitter) potrdil prejšnje dokaze o povezavah med zloglasnim ameriškim tihotapcem ljudi in izraelsko obveščevalno agencijo Mosad.

Francoski časopis Valeurs Actuelles poroča, da je zaradi razdrobljenosti interesov zahodnih držav in prelaganja odgovornosti za pomoč Ukrajini, Zahod strateško ranljiv v razmerju z Rusijo, ki pa medtem krepi svoje pozicije.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je napovedala, da bo 5. januarja zapustila predstavniški dom po sporu z Donaldom Trumpom. Odločitev je sporočila v izjavi na družbenem omrežju X.

V državi Washington je oseba umrla zaradi redkega seva ptičje gripe. Zdravstveni uradniki so sporočili, da je tveganje za javnost majhno.

Bangladeš načrtuje usmrtitev svojega nekdanjega voditelja, vendar se sooča z oviro: Indijo. Šejka Hasina, nekoč slavljena kot sekularna heroina, hči revolucionarnega voditelja, katerega umor v 70. letih je zaznamoval njen politični vzpon, je po vzponu na vrh bangladeške politike padla v izgnanstvo v Indijo. Sedaj ji grozi smrtna kazen.

Kljub dogovoru med Izraelom in Hamasom o prvih točkah mirovnega načrta, novi spopadi ogrožajo dogovorjeno prekinitev ognja. Združeni narodi poročajo, da stotisoče ljudi v Gazi nima dovolj hrane.

Donald Trump je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski v primeru zavrnitve miru boriti do raztrganja svojega "majhnega srca". Pozval ga je, naj sprejme mirovni načrt ZDA ali pa naj se bori do konca.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je izjavil, da je Libanon pripravljen na pogajanja z Izraelom o končanju izraelskih napadov na državo in umiku iz petih obmejnih gričev, ki jih je Izrael zasedel po vojni z Hezbolahom. Aoun je poudaril tudi zavezanost Libanona razorožitvi militantnih skupin v državi.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da naj bi načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa rešil Ukrajino pred še večjimi ozemeljskimi izgubami in smrtmi. Dmitrijev je to zapisal na družbenem omrežju X.

Portugalska policija je v dveh ribiških plovilih na odprtem morju blizu Lizbone zasegla sedem ton kokaina. Plovili sta bili prestreženi, na krovu pa je bilo deset tujih državljanov, ki naj bi pripluli iz Brazilije. Droga naj bi bila naložena ob obali Brazilije in namenjena v Portugalsko.

Po poročanju Bloomberga je ameriški rušilec Stockdale ob obali Venezuele srečal tanker Seahorse, ki pluje pod zastavo Kameruna in naj bi bil ruski. Tanker je po srečanju spremenil smer plovbe proti Kubi.